Na prvi pogled se posamezni tradicionalni sektorji težko privajajo na nove tehnologije, še posebej v primeru, če so le-te revolucionarne kot je to v primeru prehoda iz Web2 v Web3. Nove tehnološke rešitve, med drugim,

• omogočajo sledljivost in nadzor nad podeljevanjem pravic uporabe avtorskih del (tudi publikacij, člankov, in drugih del) s strani avtorja samega oz. lastnika avtorskih del ter hkrati tudi nad licenčnino, ki izhaja iz nadaljnjega podeljevanja avtorskih pravic tretjim osebam;

• že omogočajo direktno prodajo knjižnih avtorskih pravic direktno s strani avtorja preko spletnih NFT tržnic, ki so sicer šele prvi zametki bodočih tržnic. In vendar NFT tržnice postajajo vedno bolj zanimive tudi za avtorje knjig in avtorje drugih strokovnih del, saj je poleg nadzora nad podeljevanjem avtorskih pravic tudi višina licenčnine višja kot pri sodelovanju s tradicionalnim založnikom. Navajam nekaj povezav za boljšo predstavo: 

• • https://books.readl.co/
  • https://www.creatokia.com/en (projekt podprt s strani znanega založnika Bookwire)
  • https://book.io/books/
  • https://publica.com/
  • https://wippublishing.com/
  • idr.

Kot vidimo, je založnik Bookwire tehnološki trend razpoznal pravočasno in že razvija NFT tržnico.

• že omogočajo spletnim časopisom, ki npr. bazirajo na naročnini, da porazdelijo prihodek, ki izhaja iz pravice dostopa do vsebine med avtorje, in sicer na osnovi dejanskega števila bralcev posameznega članka. Blockchain in NFT tehnologija omogoča sledljivost in transparentnost. Navajam primer: 

• • https://mirror.xyz/

• že omogočajo, da preko spletnega časopisa gradiš lastno skupnost s popolno novim decentraliziranim poslovnim modelom 

• • https://paragraph.xyz/

Primerov je še več in dnevno nastajajo novi. Vse zgoraj omenjeno direktno posega v tradicionalni sektor založništva. V preteklosti se je založništvo že srečalo s trendom samozaložništva in s tem tudi z delnim odtokom avtorjev. Pojavile so se tudi metodologije uspešne spletne in tudi amazon prodaje knjižnih del, kar je delno zamenjalo konkurenčo prednost založb. Založbe sicer še vedno imajo dobro razvit distribucijski in maloprodajni ekosistem, kar zagotavlja določeno naklado in prodajo izvodov knjg klasičnim bralcem. Vendar v tem primeru avtor nima neposrednega nadzora nad ceno in prodajo in je hkrati prikrajšan tudi za dobršen del licenčnine.

Le redke založbe so se že začele prilagajati novim trendom. Zgornji primeri nakazujejo, da je pričakovati v prihodnje velik odliv avtorjev na nove spletne tržnice in druge platforme, ki bodo prevzele dobršen del vloge založništva. Založništvo pa brez avtorskih del (bodisi za potrebe knjižnega bodisi revialnega založništva ter bodisi za izdaje del v fizični ali spletni obliki) ne morejo preživeti. Zato bi bilo za založništvo zelo pomembno, da v svoje razvojne strategije prične vključevati nove tehnologije in temu tudi prilagodi nove poslovne modele.

V primeru vprašanj ali povpraševanja po svetovalnih storitvah kontaktirajte avtorico članka direktno.